
Ta vetrna turbina TESUP Hera Wind Pro je pet let preživela na balkonu stanovanja: pet poletij sonca, pet zim dežja in zmrzali, vmes pa vsak dan mestni zrak. Dobro si oglejte fotografije na tej strani. Barva je še vedno videti kot nova.
Teh fotografij nismo zrežirali. Posnete so bile z ulice spodaj, skozi krošnjo drevesa navzgor proti opečnati fasadi, stekleni ograji in turbini, ki tam stoji, odkar je bila nameščena. Brez studijske osvetlitve, brez retuširanja površine. Le običajno popoldne in površina, ki se ni postarala.
Kaj običajno naredi pet let na prostem.
Vse, kar je pobarvano in ostane zunaj, je vsak dan na udaru. Sončna svetloba razgrajuje veziva v barvi, zato barve bledijo, površina pa začne kredati. Dež in rosa najdeta pot v najmanjšo poškodbo ali rob, in ko vlaga enkrat pride pod premaz, ga dvigne, najprej v mehurček, nato v luskico. Zaradi temperaturnih nihanj se kovina pod barvo vsak dan in vsako noč razteza in krči. V mestu se na površino nabirata še saje in umazanija ter počasi razjedata vse, kar je mehko.
Večina opreme na prostem pokaže svojo starost že po nekaj sezonah. Motne lise, rjasti sledovi pod pritrdili in luščeči se robovi so običajni znaki.

Kaj kažejo fotografije.
Ohišje turbine Hera ima enakomeren sijaj od zgornje plošče vse do podnožja. Ni kredastega nalota in ni zbledele strani tam, kjer sonce najmočneje sije. Fini valoviti vzorec, ki poteka po ohišju, je še vedno oster črta za črto, napis HERA ob njem pa še vedno jasen. Robovi zgornje in spodnje plošče, kjer premaz običajno popusti najprej, so čisti.

Barva je prva stvar, ki jo ljudje opazijo na vetrni turbini, in naj bo zadnja, o kateri boste kdaj morali razmišljati.
Zakaj ta površina zdrži.
Vse se začne pri kovini. Ohišja TESUP so izdelana iz aluminija, ki ne rjavi tako kot jeklo, zato pod barvo ne čaka rdeča korozija, ki bi jo odrinila. Hera je bila izdelana tudi s pritrdilnimi elementi iz nerjavnega jekla, zato tudi pritrdila ne puščajo rjastih madežev po ohišju.
Nato pride na vrsto barva sama. Nanesemo jo z visokotemperaturnim postopkom: premaz se utrdi s toploto, tako da se neposredno veže na aluminijasto površino, namesto da bi le ležal na njej kot tanek film. Tak toplotno utrjen sloj je gost in trd ter zdrži UV-sevanje, vlago in temperaturna nihanja, zaradi katerih navadna barva kreda, dela mehurje in se lušči.
Zadnji del je skrbnost. Vsako ploščo pred nanosom premaza pripravimo, saj je površinska obdelava dobra le toliko, kolikor je dobra podlaga pod njo. Balkon na teh fotografijah kaže, kako je ta skrbnost videti pet let pozneje.
Enaka skrbnost, na večji liniji.
Odkar je bila ta Hera izdelana, smo še več zaključnih del prenesli pod lastno streho. Danes naše aluminijaste plošče razrežemo, upognemo in nato premažemo na naši lastni liniji za prašno lakiranje, preden jih sestavimo v turbine, ki jih pošiljamo. Na tej liniji danes dobijo končno obdelavo aluminijasti deli naše vertikalne vetrne turbine Atlas in naše horizontalne vetrne turbine Magnum.
Zakaj je to pomembno na domu.
Domača vetrna turbina ni skrita sredi polja. Stoji na balkonu, strehi ali na vrtu, kjer jo vsak dan vidite vi, vaša družina in vaši sosedje. Površina, ki zbledi ali se lušči, spremeni izjavo o čisti energiji v nekaj, kar je videti zanemarjeno. Površina, ki zdrži, poskrbi, da je turbina leto za letom videti kot del stavbe.
Po petih letih je ta Hera še vedno videti tako kot na dan, ko je bila postavljena. To je merilo, po katerem TESUP barva.
Fotografije na tej strani so bile posnete z ulice pod balkonom. Stavbe, njene lokacije in lastnika nismo imenovali.

